PSIHOTERAPIJA

Psihoterapija je smiseln in pogosto učinkovit korak za tiste ljudi, ki so se znašli v osebni stiki, ter vse, ki se želijo osebnostno razvijati in dvigniti kvaliteto svojega življenja.

Psihoterapija ni proces, v katerem bi človeku nadali diagnozo ali ga spravili v določen »predalček«. Cilj psihoterapije je, da se preko terapevtskega pogovora in drugih terapevtskih metod in tehnik osebo usmerja tako, da razširi zavedanje samega sebe in svojih težav, sestavi jasnejšo sliko tega, kar se z njo dogaja in bolje razume razvoj in funkcijo svojih motečih vzorcev delovanja. Namen psihoterapije je tudi to, da se oseba začne zavedati novih- bolj prijaznih in konstruktivnih- možnosti doživljanja in pristopa do samega sebe, drugih in sveta, katere lahko vse pogosteje zavestno izbira in s tem svoje težave postopno preoblikuje in morda nekega dne tudi preseže.

Kdaj se odločiti za psihoterapijo? 

Ko imamo občutek, da na svoje težave in vprašanja nimamo pravih odgovorov in dovolj učinkovitih rešitev. Takrat, ko nam neugodne situacije, v katerih smo se znašli, ne pustijo, da bi v miru zadihali in zaživeli brez slabih občutkov o sebi, drugih in svetu.

Koristna je lahko takrat, kadar globoko v sebi čutimo, da je življenje veliko širše in bogatejše od tega, kar trenutno živimo, pa v sebi nismo čisto prepričani, da nam je to namenjeno ali pa pot do tja še vedno neuspešno iščemo.

 

 

Pogoste težave, zaradi katerih se ljudje odločijo za psihoterapijo:

  • občutki potrtosti, žalosti, tesnobe, panični napadi,
  • izguba veselja in motivacije za vsakodnevne aktivnosti,
  • izguba smisla v življenju, občutki praznine,
  • nizka samopodoba in samozavest, občutki manjvrednosti,
  • težave v medosebnih odnosih,
  • doživljanje stresa in izgorelost,
  • težave z asertivnostjo – nezmožnost postaviti se zase, težave z izražanjem lastnega mnenja in potreb, težave z uveljavljanjem na poklicnem področju itd.,
  • stresni življenjski dogodki – razveza, izguba bližnjega, izguba službe, menjava kraja, rojstvo otroka itd.
  • pretekli in sedanji travmatični dogodki,
  • izkušnje zlorabe in nasilja – spolna zloraba, druge oblike fizičnega in čustvenega nasilja,
  • odvisnosti – zloraba alkohola, drog in drugih opojnih substanc,
  • motnje hranjenja,
  • psihosomatske težave – kronične bolezni, poškodbe itd.

Psihoterapija je lahko učinkovita metoda za osebno rast oz. razvoj osebnih in poklicnih potencialov, saj omogoča/ uči:

  • boljše razumevanje sebe in bližnjih
  • izoblikovanje jasnejše slike o svojih življenjskih ciljih, željah, potrebah in vrednotah
  • učinkovitejše komuniciranje v medosebnih odnosih
  • večjo osebno čvrstost oziroma asertivnost
  • učinkovito in nenasilno reševanje sporov

Katero vrsto psihoterapije izvajam?

Smer psihoterapije, ki jo izvajam, je INTEGRATIVNA transakcijska analiza.

Pri svojem delu kombiniram različne psihoterapevtske smeri in tehnike, kot so:

  • Transakcijska analiza in psihoterapija ego stanj
  • Na emocije usmerjena psihoterapija
  • Telesna psihoterapija
  • Vedenjsko kognitivna psihoterapija
  • Čuječnost
  • Psihodrama
  • Kreativne tehnike

Psihoterapija ni le pogovor, temveč vključuje delo s čustvi, telesom in ego stanji. Stisko se da najbolj učinkovito predelati, če se poleg pogovora težave obravnava tudi izkustveno. Svoje stranke vabim, da poleg pogovora opazujejo in ozaveščajo svoja čustva, misli in telesne odzive, vizualizirajo drugačna alternativna stanja, svoje zavedanje razširijo s pomočjo igre vlog, včasih pa se tudi izrazijo s pomočjo kreativnih tehnik.

 

 

 

Način dela vedno prilagodim potrebam svojih strank in ni se vam treba bati, da boste v karkoli prisiljeni. Zelo pomembno mi je, da se ob meni počutite svobodno, predvsem pa spoštovano.

 

Minimalist Nature Pictures | Download Free Images on Unsplash

Kako se psihoterapija začne in kako poteka?

Prvo srečanje je UVODNO srečanje in traja 1 uro in 20 minut.

Na uvodnem srečanju začnemo z obravnavo težav, zaradi katerih pride stranka v psihoterapijo (prvih 60 minut), nato pa se dogovorimo glede sodelovanja naprej. Presodi se ali je smiselno krajše svetovanje ali bolj poglobljeno delo na sebi. Na prvem srečanju se predebatirajo tudi morebitna vprašanja in dileme.

Vsa NADALJNA srečanja trajajo 60 minut.

Srečanja so smiselna 1-krat tedensko ali (vsaj) 1-krat vsake štirinajst dni (dvakrat mesečno), pri čemer je priporočljivo, da je prvih nekaj srečanj tedenskih, da se vzpostavi terapevtski odnos.

Psihoterapija traja zelo različno dolgo. Določenim ljudem zadostuje nekaj ur, včasih pa terapije trajajo tudi več  mesecev. O dolžini terapije se večinoma presoja sproti. Klient lahko s terapijo zaključi takrat, kadar želi in ima občutek, da svoje težave dovolj uspešno obvlada, da zmore živeti brez strokovne podpore. Moje izkušnje kažejo, da 10- 20 terapevtskih srečanj ponuja soliden začetek do večjega zavedanja samega sebe in svojih težav ter večje odločnosti in poguma, da stare vzorce zamenjamo z novimi- bolj prijaznimi in konstruktivnimi- izbirami.

 ZAKLJUČNA ura

Stranka s psihoterapijo zaključi po svoji želji in potrebah. Smiselno pa je, da se pred zaključkom srečamo še vsaj 1-krat, da se terapevtski proces strokovno zaključi in da morebitna pomembna vprašanja ne ostanejo odprta. Na zaključni uri se naredi povzetek pridobljenega znanja in strategij za soočanje z obravnavanimi težavami v prihodnje. Če je oseba terapijo obiskovala dlje časa, je smiselno zaključku nameniti več časa, npr. nekaj ur.

Zaupnost in etika

Vse, kar mi stranka zaupa o sebi, ostane strogo zaupno. To pravilo velja cel čas terapevtske obravnave kot tudi ves čas po koncu. Pravila zaupnosti podatkov se mora držati tudi klient, kar pomeni, da osebnih informacij, ki mu jih povem o sebi, ne širi izven terapevtskega konteksta.

O povedanih vsebinah se posvetujem zgolj s svojim supervizorjem, ki je ravno tako zavezan k zaupnosti podatkov. Delo pod strokovno supervizijo je namenjeno temu, da je psihoterapija bolj varna ter bolj učinkovita.  

Kar mi zaupa stranka, ne smem pod nobenim pogojem povedati njenim družinskim članom ali znancem. To velja tudi za mlade odrasle osebe, ki še živijo pri starših.

Pri svojem delu upoštevam klientov interes, kar pomeni, da je fokus v terapiji obravnavati tisto, kar želi in pričakuje stranka sama, ne da bi se delalo proti njeni volji. Načeloma ni skrbi, da bi bili v karkoli prisiljeni, ne da bi se s tem sami strinjali. Stranke vedno vabim, da mi sproti povedo, če jih kaj moti ali če karkoli na terapiji doživljajo kot prezahtevno, preboleče ali morda nesmiselno.

Pomembno mi je, da se stranke ob meni počutijo sprejete in spoštovane. Prizadevam si, da bi vsakega posameznika v celoti sprejemala v njegovem temeljnem značaju ter mu s tem omogočila, da razvije pozitivno samopodobo.  

 

 

Pri delu upoštevam 3 etične kodekse:

  • Etični kodeks Slovenske krovne zveze za psihoterapijo
  • Kodeks etike in profesionalne prakse Društva Sinta
  • ter Kodeks poklicne etike psihologov

Usposabljanje psihoterapevtov

Za profesionalno izvajanje psihoterapije izven sistema javnega zdravstva se zahteva ustrezno teoretsko in praktično usposabljanje, ki ga večinoma izvajajo zasebni inštituti različnih psihoterapevtskih pristopov.

Podiplomski specialistični študij integrativne transakcijsko analitične psihoterapije na Inštitutu IPSA, ki sem ga zaključila sama, traja štiri leta in vodi do diplome iz transakcijsko analitične psihoterapije. Ta je mednarodno priznana v okviru Evropske zveze za transakcijsko analizo (EATA) in Mednarodne zveze za transakcijsko analizo (ITAA). Izobraževanje je priznala tudi Evropska zveza za psihoterapijo (EAP) in omogoča pridobitev evropske diplome iz psihoterapije. Za pridobitev te diplome in s tem naziva specialista oziroma kvalificiranega transakcijskega analitika (angleško- CTA: certified transactional analyst) sta poleg štiriletnega izobraževanja potrebna še vključitev specializanta v osebno psihoterapijo (najmanj 250 ur) in doseganje določenega števila ur dela z lastnimi klienti pod strokovno supervizijo (najmanj 750 ur). Celoten proces se zaključi z izdelavo zaključnega diplomskega dela in z opravljenim specialističnim izpitom.

 

Organizacije, ki v Sloveniji in Evropi regulirajo področje psihoterapije

Slovensko društvo za integrativno psihoterapijo in transakcijsko analizo
http://www.drustvo-sinta.si/

Društvo za transakcijsko analizo Slovenije
http://www.sloventa.si/

European Association for Transactional Analysis
http://www.eatanews.org/

International Transactional Analysis Association
http://www.itaaworld.org/

 

Tekom poklicnega dela z ljudmi in preko lastnega procesa psihoterapije sem izkusila, da osebna sprememba ni nemogoča želja, ampak dosegljiv cilj, če imamo potrebno strokovno usmeritev ter dovolj volje in iskrene radovednosti za poglobljeno raziskovanje sebe.

V čast mi je, da mi ljudje zaupajo in si za tako oseben in globok proces, kot je psihoterapija, izberejo prav mene. Po najboljših močeh si prizadevam, da bi se z vami povezala na način, ki je čim bolj človeški in podporen ter vam omogočila kar se da strokoven in učinkovit proces psihoterapije.

Veselim se dela z vami!

Manca

 

 

 

This site uses IP2Location Lite