Avtentična osebnost: odložimo masko in pokažimo sebe

Sara večkrat sliši zbadljivke s strani svoje sodelavke. Čeprav jo to prizadene, se temu vsakič posmeje.
Včasih se tudi pošali na svoj račun, čeprav jo to boli.

Kris se srečuje s prijateljico, s katero sta si zelo blizu. Da bi ji ugajal, se trudi posnemati njen življenjski
stil in se pogosto strinja z njenim razmišljanjem, čeprav večkrat razmišlja drugače.

Melita živi v zelo tradicionalni družini. Njena mama si želi, da bi se Melita končno že poročila. Meliti ni
do poroke, saj ji to nič ne pomeni. Sčasoma popusti in poroko organizira, zato da bi ugodila mami.

Patrik je po naravi introvertiran. Ni rad v središču pozornosti in ne mara velikih zabav. Na srečanju z
bivšimi sošolci se zave, da se izredno trudi, da bi se vklopil. Prizadeva si biti zabaven, glasen in čim
bolj v središču pozornosti. Strah ga je, da bi ga sicer imeli za dolgočasnega. Po koncu srečanja se
počuti izčrpan.

 Ana razlaga svoji sodelavki Niki, da ji gre njihova nadrejena izredno na živce. Z njo se osebnostno
nikakor ne ujame in najraje bi zaradi tega menjala službo. Vsakič pa, ko nadrejeno sreča na hodniku,
jo navdušeno pozdravlja ter energično razlaga dogodke iz svojega osebnega življenja. Ob tem se
glasno smeje in telesno nagiba proti nadrejeni. Če bi ju opazovali od daleč, bi mislili, da imata iskren
in naklonjen odnos. Ana je v svojem vedenju neavtentična, a je pri tem zelo prepričljiva. Le tisti, ki
vedo, kako v resnici doživlja svojo nadrejeno, vedo, da njeno vedenje ni avtentično oziroma je
neiskreno.

 
Vedenja, ki so opisana v zgornjih stavkih, kažejo na NEAVTENTIČNOST.

Kakšni smo, kadar se vedemo neavtentično?

• Prevzemamo mnenje drugih, čeprav se s tem ne strinjamo in mislimo drugače/ Strinjamo se,
  četudi globoko v sebi menimo drugače
• Izražamo čustva, za katera mislimo, da bi jih »morali čutiti« in so zaželena s strani okolice,
  čeprav jih v resnici ne čutimo in niso iskrena
• Vedemo se na način, ki ni zares odraz našega dejanskega značaja, želja in potreb,
  življenjskega stila, in našega značilnega humorja, ter se trudimo posnemati nekoga drugega
• Posnemamo vrednote in navade drugih, da bi pripadali določeni skupini ali se zlili z »večino«
  v našem okolju, ne da bi se z njimi zares strinjali ter razmislili, če nam to sploh ustreza
• Prevzemamo vrednote in načela, ki se jih tradicionalno »povezuje« z določenimi družbenimi
  vlogami in skupinami, ne da bi kritično razmislili, ali se to sklada z našimi osebnimi
  vrednotami, potrebami in cilji

…